Search for a command to run...
V zadnjih letih smo prica vse vecji penetraciji majhnih razprsenih virov energije (RV), se posebej obnovljivih (soncne, vetrne, male hidroelektrarne itd.), v razvijajoci se elektroenergetski sistem (EES), ki jih je treba ucinkovito krmiliti, spremljati in združevati. Zato so potrebni napredni koncepti, kot so virtualne elektrarne (VE), ki temeljijo na uporabi sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Uporaba koncepta VE ni mogoca brez ucinkovite, zanesljive in varne komunikacijske infrastrukture, ki omogoca dvosmerno izmenjavo podatkov med vsemi entitetami (operaterji prenosnih sistemov, operaterji distribucijskega sistema, trgom elektricne energije, sistemom VE in RV). Doktorska disertacija obravnava tematiko komunikacijskih sistemov za spremljanje podatkov iz RV. Zmogljivosti komunikacijskega sistema pomembno vpliva na zagotavljanje storitev VE, kar je pomembno, ko VE sodeluje v casovno kriticnih procesih—na primer pri nudenju storitev izravnave. V okviru nasih raziskav smo se osredotocili na analizo komunikacij v smeri navzdol, med sistemom VE in RV. Za raziskavo vpliva zmogljivosti komunikacijskega sistema na aktivacijo posameznih RV in celotnega delovanja VE smo razvili model preverjanja zmogljivosti komunikacijskega sistema VE. Za razvoj modela smo uporabili realne meritve zmogljivosti komunikacijskih sistemov iz obravnavanih studij primerov VE, ki so uporabljeni za nudenje storitev izravnave. V doktorski disertaciji je razvita metodologija merjenja zmogljivosti komunikacijskega sistema VE. Celotna metodologija zajema metodo za merjenje zakasnitev signala in metodo dolocanja vitalnih parametrov kakovosti storitev (QoS) komunikacijskega sistema VE. Obe metodi kot osnovo uporabljata posnetke zajetega omrežnega prometa. Zaradi dostopnosti in konfiguracije posameznih opazovanih studij primerov VE (razlicni RV, komunikacijske tehnologije in protokoli) smo lahko izvedli in analizirali meritve, izvedene v izbranem casovnem obdobju delovanja. Rezultate meritev, natancneje zakasnitve, smo uporabili kot kljucni vhodni parameter pri razvoju analiticnih modelov porazdelitve zakasnitev, ki smo jih vkljucili v model obnasanja VE. V okviru raziskav smo na podlagi numericnih simulacij izbranih primerov uporabe VE raziskali in ovrednotili dinamicno obnasanje VE. Na ta nacin smo proucili potencialne vplive, ki bi lahko ovirali VE pri nudenju storitev izravnave. Predlagana metodologija, analiza meritev, modeliranje in numericni rezultati simulacij, ki so plod nasega raziskovalnega dela, podajajo pomemben vpogled v obnasanje komunikacijskih sistemov VE in razumevanje njihovega vpliva na zagotavljanje storitev VE.