Uspešnost slovenskih splošnih knjižnic: razvoj in uporaba izvirne metodologije

Namen: V prispevku razvijemo in apliciramo izvirno metodologijo za identifikacijo vodilnih slovenskih splošnih knjižnic in prikaz specifičnih dejavnikov, ki te knjižnice ločijo od ostalih, manj uspešnih. Metodologija/pristop: Uporabljeni so bili sekundarni podatki sistema BibSiSt za leto 2023. Metodologija klasifikacije knjižnic po uspešnosti temelji na izvirnem večdimen­zionalnem analitičnem okviru, ki vključuje stopnjo dosega, intenzivnost uporabe gra­diva in stopnjo družbene vključenosti splošnih knjižnic. Po klasifikaciji knjižnic smo identificirali ključne razlikovalne organizacijske dejavnike med vodilnimi in ostalimi knjižnicami. Uporabili smo metodo odločitvenega drevesa, kar je omogočilo, da smo dejavnike ustrezno rangirali po pomembnosti. Rezultati: Uspešnost splošnih knjižnic je tesno povezana z mehkimi dejavniki, ki obli­kujejo uporabniško izkušnjo. Največjo pomembnost pri prehodu od sledilk do vodilnih knjižnic imata tako dejavnika, ki obravnavata število izvedenih prireditev knjižnice in izvedena izobraževanja uporabnikov. Pomembna je tudi ustreznost knjižnične zbirke kot dejavnika na razpotju med tradicionalnimi in mehkimi dejavniki. Med manj izraziti­mi razlikovalnimi dejavniki sta obseg razpoložljive uporabniške opreme in število objav knjižnic na družbenih omrežjih. To nakazuje, da opremljenost knjižnice sama po sebi ne zagotavlja vodilnosti, temveč sta pomembnejši vsebinska in programska usmerjenost. Omejitve raziskave: Analiza je temeljila na razmeroma majhni knjižnični populaciji – 60 enot, kar predstavlja slovensko specifiko, ki smo jo metodološko ustrezno upoštevali. Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati na podlagi izvirne metodologije so nepo­sredno uporabni za raziskovalce, knjižnice in snovalce politik, saj omogočajo iden­tifikacijo stanja in nadalje sistematično izboljšanje slednjega s pomočjo nabora najpomembnejših organizacijskih dejavnikov doseganja vodilnosti.