Search for a command to run...
Članek obravnava vlogo debatiranja kot didaktičnega pristopa pri razvijanju kritičnega mišljenja, argumentacije in kulturnega dialoga v razredu. Poseben poudarek je namenjen povezovanju klasičnih debatnih metod, kot je Polet z balonom, z uporabo umetne inteligence in digitalnih orodij. Prikazani so načini, kako lahko učenci ob podpori velikih jezikovnih modelov pridobivajo informacije, oblikujejo argumente, kritično vrednotijo vire ter se pripravljajo na razpravo. V ospredju je didaktična praksa pri pouku zgodovine, kjer so učenci razvijali digitalne kompetence v skladu z DigComp 2.2. Metodologija raziskave temelji na kvalitativnem pristopu, ki združuje opazovanje učne prakse, analizo argumentacije, spremljanje uporabe virov ter pisno refleksijo učencev. Učitelj je med dejavnostjo beležil kakovost argumentov, logično povezanost trditev in dokazov, sposobnost odzivanja na ugovore ter stopnjo kritičnega preverjanja podatkov, pridobljenih z umetno inteligenco. Refleksija učencev je dodatno osvetlila njihovo razumevanje tveganj in prednosti uporabe umetne inteligence. Rezultati kažejo, da lahko umetna inteligenca bistveno okrepi proces debatiranja, saj izboljša učinkovitost iskanja informacij in strukturiranja argumentov, vendar zahteva premišljeno rabo zaradi tveganj napačnih podatkov in prevelike odvisnosti od tehnologije. Članek zaključuje s priporočili za učitelje, kako umetna inteligenca varno in učinkovito vključiti v razvijanje debatnih veščin debatiranja.